Arheološko najdišče Šmartno

Med številnimi lokacijami stare poselitve krajine ob Pšati ima posebno mesto vas Šmartno. Lokacija iz krajine izstopa že zaradi svojega imena, ki izvira od zavetnika vaške cerkve sv. Martina, starega svetnika in enega od prvih cerkvenih zavetnikov. Na območju Milharjevega hriba so bili odkriti prazgodovinska grobišča iz pozne bronaste dobe, daljšo traso rimske ceste ter podeželsko rimsko grobišče. 
 

Prvo cestno omrežje s pripadajočo infrastrukturo, ki je obsegala nadzorne postaje, obcestne postaje za oskrbo, počitek in prenočevanje popotnikov, postaje za preprego konj ter označevalce razdalj v miljah, imenovani miljniki, so na slovenskem ozemlju postavljali Rimljani do konca 1. stoletja. Del širokega in razvejanega cestnega omrežja, ki je povezovalo rimski imperij, so bile tudi manjše vaške ceste. Mednje spada cesta med vasema Šmartno in Poženk.

 

Predmeti, odkriti na cesti ali neposredno ob njej, kažejo na čas uporabe ceste. Izredno kakovosten izdelek, odkrit na cesti, je bronasta spona v podobi dveh konjičkov s konca 6. stoletja ali začetka 7. stoletja. Uporabljala se je za zapenjanje pasov in jermenov, za obešanje mošnjičkov, torbic, nožev ali celo kot tula za puščice.

Najstarejša odkrita predmeta sta dva bronasta novca cesarja Tiberija, ki je vladal od leta 14 do 37 po Kristusu, najmlajši pa je bronast polmesečasti uhan iz 10. stoletja. Ohranilo se je veliko železnih žebljičkov, ki so odpadli iz podplatov rimskih čevljev.

 

Cesta je bila zgrajena pred približno 2000 leti, uporabljali pa so jo skoraj tisoč let.

 

Prijavite se na e-novice in bodite med prvimi obveščenimi.