Spominska znamenja

Na križpotjih, cestah in poteh stojijo preporsta arhitekturna spomeniki - znamenja. So obeležje nekega dogodka, prošnje ali zaobljube ali pa le usmerjajo naš korak. Njihova zunanja podoba je lahko le kamnit steber, lesen križ, zidan slop ali celo kapelica s poslikano fresko.

 

kužno znamenje

 

  • Kužno znamenje iz leta 1645 stoji pod "farvoško lipo" in je primer preporstega stebrnega znamenja.
  • Antočevo znamenje na Šenturški Gori danes nima več prvotne podobe, ohranila pa se je slopna zasnova znamenja iz 16. stoletja. Češnjevško vaško znamenje, Devsko znamneje in v celoti poslikano Muščevo znamneje na Zgornjem Brniku, Grošljevo in Šlebirjevo znamenje v Zalogu sodijo med baročne znovana znamenja z bolj razgibano arhitekturno zasnovo in poslikavo.
  • Znamenja v obliki kapelic uporabljajo poenostavljeno obliko cerkvene arhitekture, z odprtim notranjim prostorom, v katerem je mensa in svetniški kip. V to skupino znamenj štejemo kapelico v Stiški vasi, Hribušekovo kapelico ter Kralovo kapelico v Gradu.

Prijavite se na e-novice in bodite med prvimi obveščenimi.