IVAN JONTEZ

(*1902 v Cerkljah, †1979 v Clevelandu, Ohio, kjer je pokopan)


Pisatelj in pesnik ter eden najpomembnejših organizatorjev kulturnega dela med Slovenci v Ameriki

 

Po prvi svetovni vojni se je preselil v Kanado, 1929. pa v ZDA. Od delavca je napredoval do uradnika in trgovca. Že od mladosti se je ukvarjal z literaturo. Urejal je več slovenskih listov v Ameriki, celo literarno revijo Cankarjev Glasnik. Velja za najplodovitejšega slovenskega literata v Severni Ameriki, saj je eden redkih, ki je tam izdal več samostojnih knjig. Pisal je slovensko in angleško. Med slovenskimi deli sta poleg črtic in več daljših pripovedi najpomembnejša romana Senca preko pota (1940) in Jutro brez sonca (1949). Poleg proze je ves čas pisal tudi poezijo. Tematika njegovih pesmi je bila na začetku ljubezenska, pozneje socialna, včasih tudi religiozna. Med drugo svetovno vojno se je poleg lirike posvečal tudi epiki. Uspešen je bil v otroških in šaljivih pesmih. Kljub pomanjkljivi izobrazbi se je Jontez uspešno poglabljal v duševnost svojih junakov. Pomembno vlogo v njihovem življenju imata naključje in usoda. Pogosto postanejo njegova literarna razmišljanja prave analize družbenih razmer. Že pred drugo svetovno vojno je bil eden najvidnejših slovenskih kulturnih ustvarjalcev v Ameriki, po njej pa v domovini na seznamu neželenih piscev zaradi svojih odkritih protirežimskih stališč.
 

Prijavite se na e-novice in bodite med prvimi obveščenimi.