MATEVŽ RAVNIKAR POŽENČAN

(*1802 v Poženiku, †1864 v Predosljah, kjer je pokopan)


Pesnik in eden prvih zbiralcev ljudskega blaga; prvi na Slovenskem je zbiral ljudsko prozo.

 

Po nekaj kaplanskih službah je postal župnik v Predosljah. Znan je kot zbiralec ljudskega blaga. Mnogo slovenskih ljudskih pesmi je prav on otel pozabi. Prvi je zapisoval tudi ljudske pravljice, pripovedke in legende. V Drobtinicah je objavljal kratko prozo, namenjeno ljudski vzgoji (Martinez iz Podloma, Jakec Osredka, Očalar ...). Iz francoščine je za Mohorjevo družbo prevedel kratkočasno in poučno povest Utopljenci. Kot pesnik je bil Poženčar lirična osebnost. Napisal je precej pesmi, vendar so večinoma ostale v rokopisu. Še najbolj znana je Pri žaljah Kranjskega mesta, ki jo je napisal v Prešernov spomin, kmalu po pesnikovi smrti. Ukvarjal se je tudi s slovansko zgodovino, vendar ga je zavajalo romantično domoljubje, misel o veliki razsežnosti slovanstva in enotnosti slovanskih jezikov. Na cerkvenem zidu v Predosljah je nagrobnik z vklesanim napisom: »Sreče zaželjene svet ti ne da, sreča je prava le v nebesih doma.«
 

Prijavite se na e-novice in bodite med prvimi obveščenimi.