SIMON ROBIČ

(*1824 v Kranjski Gori, †1897 na Šenturški Gori, kjer je pokopan)

 

Šolal se je v domačem kraju, pozneje v Ljubljani, kjer je znameniti botanik Frančišek Hladnik zelo vplival na mladega ljubitelja narave. Kot duhovnik je služboval po Sloveniji in leta 1874 prišel župnikovat na Šenturško Goro, kjer je ostal kar 23 let. Z najdbami iz živalskega in rastlinskega sveta, ki jih je odkril prav v cerkljanski okolici, je zaslovel po vsej Evropi. Po njem se imenuje več hroščev in kar pet vrst polžev. Najbolj je bil Robič ponosen na najdbo polžjega lepotca, ki so ga znanstveniki pozneje imenovali Amalia Robiči Simroth. V jarku Doblice je odkril do tedaj popolnoma neznan mah. Njegovo posebno veselje pa so bili gadi, ki jih je gojil v skalovju pod župniščem. V Mokriški jami je odkril celotno okostje jamskega medveda, s katerim se zdaj ponaša Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Kot geolog, paleontolog in jamar je deloval v okolici Kamnika ter si pridobil priznanje doma in v svetu. Njegovo ime nosi društvo za raziskovanje jam iz Domžal. Verzi na nagrobniku, ki opevajo njegove zasluge, se končujejo: »Ko tu učenjakov slavijo te krogi, raduj se naš Simon v nebesih pri Bogi!« Na njegovo delovanje na Šenturški Gori kaže tudi spominska plošča, ki jo je odkrilo jamarsko društvo iz Doba.
 

Prijavite se na e-novice in bodite med prvimi obveščenimi.