Oživljanje starodavnih običajev: velikonočno žegnanje v Cerkljah
Oživljanje starodavnih običajev: velikonočno žegnanje v Cerkljah
Velika noč, največji krščanski praznik, je spomin na Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje, pomeni pa tudi simboliko za bogato obloženo mizo.
Ohranjeno je tudi veliko ljudskih običajev. Dekleta in žene s košarami čez roke ali z jerbasi na glavah, v židanih plapolajočih krilih, v daljavi pa zvonik vaške cerkvice. Jerbasi in košare so polni, prekriti z velikonočnim prtom. In kaj se skriva pod vezenino? Najprej pet rdečih pirhov, ki jim pravijo tudi pisanice, remenke ali praskanke, in predstavljajo pet kapelj krvi ali pet Kristusovih ran. Šunka pomeni kristusovo telo, hren žeblje, s katerimi so ga pribili na križ, in potica trnovo krono. Velikonočno jajce je simbol tudi za plodnost in novo življenje. Okraševanje jajc pa se je predvsem v slovenskem svetu razvilo v pravo ljudsko umetnost. Pri nas so najbolj slavne belokranjske pisanice, sicer pa se pojavlja vse več novih tehnik. Potice so slovenska posebnost, seveda je najbolj značilna orehova, receptov pa je zagotovo za celo knjigo. K žegnu vsaka slovenska pokrajina doda nekaj svojega, posebnega, zato tudi ne manjka izvrstnih kruhov, kot je pri nas prata.
Blagoslov ali žegenj jedi, ki so značilne za Veliko noč, je na Slovenskem in verjetno tudi drugje, že zelo star običaj in navada, ki se je v skoraj nespremenjeni obliki ohranila do današnjih dni. So se pa kmalu po drugi svetovni vojni zgodile določene spremembe. Na to so vplivale družbeno-politične razmere, pa tudi zmanjšane nekdaj številne kmečke družine. Tako so namesto cele velikonočne potice- kolača, ki je v premeru meril več kot pol metra in je lepo zapolnil jerbas, celega prekajenega plečeta dvesto in več kilogramskega prašiča, hrena, jajc oziroma pirhov in velikonočnega kruha, k blagoslovu prinesli samo manjše kose omenjenih jedi. Uveljavile so se manjše in priročne manjše košarice, ki se lahko v cerkev nesejo z eno roko.
V kulturnem društvu Ignacija Borštnika, pa so se letos odločili, da obudijo običaj v tej stari, izvirni obliki, ko so žene in dekleta, odeta v narodne noše ali boljše nedeljske gvante, v jerbasih na glavah nesle velikonočne jedi k žegnu. V Borštnikovi hiši so se še ohranili originalni izvirni pripomočki za peko potice v krušni peči, vključno z jerbasom, svitkom in štikanim prtičem z velikonočnim motivom. Vse sestavine velikonočnih jedi bomo v Borštnikovi hiši spekli in pripravili že v petek.
V soboto ob 16.30. uri pa vabljeni, da se jim pridružite v čim večjem številu, ko bodo skupaj s člani folklorne skupine društva Folklora Cerklje, dobrote odnesli k blagoslovu v župnijsko cerkev Marije Vnebovzete v Cerkljah.
